Zloženke, agitacija in propaganda
ali zopet #PROTI o Družinskem zakoniku
© 2012, Darko Bulat
Pred parimi dnevi je Ministrstvo za družino, delo in socialne zadeve (MDDSZ) izdalo zloženko v kateri skuša z določenimi trditvami oz. z negacijami domnevnih trditev nasprotnikov DZ dokazati upravičenost Družinskega Zakonika (DZ). Obenem skuša ovreči nekatere dvome ali celo strahove nasprotnikov DZ. Med nasprotnike DZ štejem tudi sebe zato bom po svojih močeh odgovoril oz. pokomentiral nekatere navedbe iz tistega letaka.
Letak je dostopen na naslovu:
V letaku objavljene trditve so takšnega značaja, da jih je nujno komentirati, saj kot državljanu in davkoplačevalcu se mi ne zdi prav, da se javnost zavaja, vse z žigom in podpisom države. Zapis iz letaka bo v narekovajih in italiziran, moj komentar bo sledil v nadaljevanju.
Istospolna partnerska skupnost
» - Ali zakonik omogoča poroko dvema istospolnima partnerjema oziroma ali bosta lahko sklenila zakonsko zvezo?
NE. Družinski zakonik istospolnim partnerjem NE omogoča poroke. Družinski zakonik za istospolne pare predvideva sklenitev partnerske skupnosti, priznava pa taki skupnosti vse pravice kot zakoncema, razen skupne posvojitev otrok.«
Ta trditev je na letaku prva. Kot prva bi nedolžni bralec lahko pomislil, da je tudi najbolj pomembna, a to zagotovo ni. Najbolj pomembni ugovori zoper DZ so vezani na institut posvojitve (otrok) in ne s sklenitvijo istospolne partnerske skupnosti. Kot je že iz samega teksta razvidno, zakonske skupnosti istospolna partnerja resda ne bosta mogli skleniti, a jim bo DZ priznal vse pravice, kakor, da bi ju sklenila. Bolj bode v oči nadaljevanje, v katerem pisci izrecno napišejo, da takšni skupnosti DZ ne priznava »pravica… skupne posvojitve otrok.«
Dolgo sem čakal, da bom izbezal ta ključni argument zagovornikov DZ. V debatah se navadno zanika, da imajo v mislih »pravico do posvojitve«, saj bi s tem priznali, da je objekt (predmet) takšne pravice otrok. Država bi jim to pravico lahko priznala le tako, da jim, posledično, dodeli ali omogoči dodelitev otroka.
Ne obstaja in nikoli ne bo obstajala »pravica posvojitve otrok«. Takšna pravica bi bila v temelju nečloveška. Nekaj več na to temo sem že pisal v blog zapisu z dne 3.1.2012.
Posvojitve s strani istospolnega para
» - Ali lahko istospolni par posvoji otroka, na primer mojega otroka, če midva umreva?
NE. Družinski zakonik istospolnim parom NE omogoča posvojitve otroka. Po Družinskem zakoniku istospolni partner lahko posvoji le otroka svojega partnerja. Zakonik pri posvojitvah prinaša celo novost, da se pri izbiri najprimernejšega posvojiteljskega para upošteva volja bioloških staršev.«
No, te navedbe sem šel preveriti v samem DZ. In prišel do sklepa, da DZ vendarle omogoča istospolnem paru popolno posvojitev tujega otroka, torej celo takrat, ko noben izmed članov istospolne partnerske skupnosti ne bi bil biološki starš otroka. Pozorni bralec bo ugotovil, da v Družinskem zakoniku v 217. členu, ki opredeljuje to problematiko manjka ravno besedica »biološki«.
In, da skrajšam, 3. odstavek 217. člena omogoča eni sami osebi posvojitev otroka (resda v izjemnih primerih, a mar ni že posvojitev sama zelo izjemna zadeva, ki odstopa od zelo uveljavljenega pravila, da starša svoje otroke »naredita« sama). Ko je enkrat posvojitev dokončna je ta otrok po vseh pravilih »njegov otrok«. Kolikor takšen starš vstopi v istospolno partnersko skupnost bo tudi njegov partner lahko posvojil tega otroka, pač, skladno s 2. odstavkom 217. člena.
Drži zgolj to, da, skladno s tki. »kompromisom«, ki je zapisan v besedah 2. odstavka 217 člena, »partnerja ne moreta skupaj posvojti otroka«. Kakor, da bi zagovorniki Družinskega zakonika, ko so sklepali ta kompromis držali eno figo v žepu. In ta figa je Ustavno sodišče, za katero zelo verjetno upajo, da bo ta pristavek odpravilo. Ko bo enkrat »pravica posvojitve« postala možna, je logično, da bo zadržek, da partnerja skupaj naj ne bi smela posvojiti otroka, postal diskriminatoren na podlagi spolne usmeritve, to pa je neustavno.
Torej, druga trditev z letaka, ne le, da ne drži sedaj in tako istospolni par, sicer po ovinkih, vendarle lahko ima možnost posvojiti povsem tujega otroka, temveč je v sam DZ vgrajena (sama po sebi) neustavna rešitev, ki jo zelo verjetno čaka odprava in bi tako tudi bila omogočena neposredna posvojitev istospolnemu paru.
Materinstvo in očetovstvo
» - Ali Družinski zakonik v čem razvrednoti družino, materinstvo in očetovstvo?
NE. Zakonik utrjuje te institute, priznava vse blike družin, prvič pa prinaša dodatno zavezo države, da omogoča ljudem pripravo na partnersko in družinsko življenje in jim nudi pomoč v primeru težav. V definiciji družine je izrecno zapisano, da zaradi koristi otrok družina uživa posebno varstvo države.«
Naj mi kdo ne zameri, če povem, da mi ta trditev zveni, kot bi jo prebrali na Radiu Erevan.
Na kratko, 53. člen Ustave RS ustanavlja pozitivno diskriminacijo. Izpostavlja družino, materinstvo in očetovstvo kot tiste, ki jih posebej varuje. Pozitivna diskriminacija je namenjena temu, da izpostavi šibkejše člane družbe, ter jih okrepi. Upam, da analogija z invalidi ali z tki. »ženskimi kvotami« ni potrebna, toda povsem jasno je, da družina, ki je v pričakovanju sadeža lastne ljubezni, otroka, bolj ranljiva od tiste skupnosti, ki se predvsem posveča karijeri in denarju, ter enkrat sklene »imeti otroka« tako, da ga posvoji.
Jasno je, da so šibke tudi matere samohranilke in očetje samohranilci. Zgolj medklic, če je komu mar, tudi sam sem bil samohranilec (vdovec) štiri (4) leta, a družine ne naredi niti jo ne uniči takšna ali drugačna zakonska definicija »družine«, temveč dogodki iz življenja samega.
Če Ustava izpostavlja materinstvo in očetovstvo je to storjeno namerno in ni mogoče tem izrazom pripisati drugačnega pomena od uobičajenega. Ni uobičajena raba besede očetovstvo ta, da otrok ima dva moška, ki skrbita zanj (očeta in njegovega partnerja) in da nima matere, niti je uobičajena raba besede materinstvo, da otrok ima na podoben način dve »matere« in ne očeta. Kajti, ko je enkrat posvojitev dokončna se vpiše v matični register, tam pa za zdaj ni rubrike OČE1 in OČE2 ali MATI1 in MATI2, temveč OČE in MATI.
Vrhu vsega, če zakon varuje vse oblike socialnega starševstva, temveč zagotovo ne ščiti in ne varuje materinstva in očetovstva v tisti najbolj temeljni, torej biološki obliki. Meni je žal, da se javni denar porabi za očitne neresnice. Zakonu, če bi slučajno na referendumu bil potrjen, zato napovedujem tudi Ustavno presojo glede na 53. člen Ustave RS.
Preostali dve trditvi iz zloženke o DZ sta manj pomembni in ju ne bom komentiral, pa čeprav sem ravno tki. nadomestno materinstvo že omenjal v blog zapisu z dne 3.1.2012. Moja trditev, da obstajajo pritiski oz. resne pobude, da se nadomestno materinstvo omogoči tako še vedno stoji, res pa je, da tega DZ (še) ne omogoča.
Sklep
Kot se zdi je MDDSZ izdalo zloženko, ki je polna zavajajočih, ali celo neresničnih navedb. Mislim, da si MDDSZ tega ne bi smelo dovoliti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar