O drakonski kazni za prometne prekrške

O drakonski kazni za prometne prekrške

(c) 2011, Darko Bulat

Danes sem bil izzvan, da pokomentiram višino kazni za prometne prekrške. Moja trditev je, namreč, da višina zagrožene kazni za prometne prekrške zelo malo vpliva na navade voznikov. Prepričan sem, namreč, da bolj kot višina kazni na povprečnega voznika vpliva zavest, da bo ob storjenem prekršku tudi dejansko kaznovan. Slednje pa se doseže le z vztrajnim in doslednim policijskim delom "na terenu". Trdim naprej, da v Sloveniji z vsakokratno višino kazni zgolj višamo stavo, nikakor pa ne vplivamo na vozniške navade.

Zelo dobro se spomnim 1.5. leta 1998, torej že lep čas nazaj, ko so z velikim pompom bile zvišane nekatere kazni za prometne prekrške. In je učinek na vozniško disciplino bil kratkotrajen, le nekaj mesecev. Brez policijskega dela je grožnja z kaznijo le to, grožnja. Vozniške navade se spremenijo morda v prvih nekaj mesecih po uvedbi, ter ob tki. "akcijah" policije, ko je policija dejansko bolj navzoča. Dejstvo ostaja, da v primerjavi z zahodom na katerega se radi sklicujemo in zgledujemo, v Sloveniji policija deluje zgolj kampanjsko, kar nekako res pomeni ustvarjanje plodnih razmer za kaotične razmere na naših cestah.

Nasprotnik v debati mi kot argument, da moje stališče ne vzdrži resne presoje ponuja podatek, da ima Slovenija podobno število mrtvih na 1 MIO prebivalstva kot npr. Avstrija, ter da, torej, avstrijski prijem (relativno nizke kazni, a več prisotnosti policije na prometnicah) ne deluje. Ali vsaj ne deluje bistveno bolje kot slovenski.

Mene tak argument na splošno preseneča, kajti število mrtvih na cestah se iz leta v leto znižuje. To črno statistiko spremljam vsaj od leta 1995, ko je na cestah umrlo čez 450 oseb (vključno z mojo tedanjo soprogo, R.I.P.), zagotovo pa k zniževanju najbolj pomagajo boljše prometnice, avtoceste, široke in obnovljene ceste, itn, ter čedalje boljši in bolj varni avti, ki omogočajo preživetje vozniku in potnikom v okoliščinah, še do nedavna povsem neverjetnim, da bi kdo preživel. Navsezadnje že obveznost, da se potniki na zadnjih sedežih pripašejo je ena izmed takšnih, ki rešuje življenja.


Torej, če povzamem. K zniževanju črne statistike najbolj vplivajo, tako sem prepričan, dobre ceste (od leta 1990 do danes je slovenski avtocestni križ skoraj v celoti narejen) in dobri avti. Višina kazni vpliva le v začetku obdobja, potem pa nič več. Drakonske kazni za prometne prekrške zgolj antagonizirajo prebivalstvo, kar zagotovo ne more biti namen verodostojne oblasti.